Ljudje
so (ste!) neverjetni. Atmosferci prevzamemo en dan, recimo, da je bil torek,
MAN TGE. Jaz mu zaradi očitnih atributov pravim obrtniški jumbo jet. Nihče še
ne ve, da ga imamo. Nihče! Parkiran je pri meni v Miklavžu.
In samo dan za tem dobim klic iz Kamniškega konca. Kliče prijateljica Damjana:
“Ciril, boš kmalu testiral kakega kombija? Jaz sem ravnokar kupila eno
rabljeno posteljo, tam blizu tebe. Bi se dalo nekako zmenit za dostavo?”
Poslušam Damjano, seveda kimam v telefon (budalo) in pritrdim. “Seveda, ni
problema. Imam točno to kar potrebuješ!” Vmes si pa veš čas mislim, pa
kako ljudje to zvohajo? Tri leta me ni nihče poklical za kakršnokoli podobno
uslugo. Potem pa pride TGE in BAM! Pade klic.
A kaj sem naredil? Jah nič, šel sem po posteljo, kaj sem pa hotel. Evo, smo že
napol selitveni servis. Mogoče se kdo?
